Search
среда 8 април 2020
  • :
  • :
Најнови Вести

ПАДОТ НА ЦРНИОТ ЈАСТРЕБ

Македонија

Заболени
599
Мртви
26
Излечени
30
Активни
543
Last updated: 08/04/2020 - 07:39 (+02:00)

PADOT NA CRNIOT JASTREB

Фотографија на Gavrilo A. Miloshevski.

Inspiriran od najavata na televizija TV1000 deka ke go prikažuva filmot “Padot na Crniot Jastreb”, prijatelski sakam da dadam pojasnuvanje okolu celata situacija prikažana vo filmot.
Imeno filmot e isceniran od vistinski nastan, koj se slučil na 3-ti oktomvri 1993 godina i svoevidno pretstavuva rekonstrukcija na slučuvanjata na toj datum, vo glavniot grad na Somalija – Mogadišu.

Kratka istorija na režimite vo Somalija, so osvrt na vladeenjeto na Mohamed Farah Aidid i bitkata za Modadišu

Nezavisnosta na Somalilend od Obedinetoto Kralstvo e proglasena na 26 juni 1960 godina, a kon ovoj del na 1-vi juli istata godina se pripojuva i Italijanskiot Somaliski protektorat. Za prv pretsedatel e postaven Aden Abdulah Osman Daar, a za premier Abdirašid Ali Šermarke.
Vo tekot na 1967 godina Mohamed Ibrahim Egal stanal premier, no potoa toj zaminuva od taa funkcija i go izbiraat za pretsedatel na takanarečenata samostojna drzava Somalilend (Egal umira vo Pretorija na 3-ti maj 2002 godina vo bolnica).
Pri krajot na 1969 godina po ubistvoto na Šermarke voena vlada na čelo so Mohamed Siad Bare ja prevzema vlasta vo Somalija, a revolucionernata vlada organizira golemi javni rabotni akcii, no i sproveduva kampanja za opismenuvanje na naselenieto vo urbanite i ruralnite kraevi so što naglo se zgolemuva procentot na pismenost vo ovaa zemja (od 5 % na 55 % do sredinata na 80 – tite godini).

Potoa ke sledi kratka vojna bidejki Somalija vo tekot na 1977 godina ke ja napadne i za kratko vreme ke ja okopira Etiopija vo regionot Ogaden (Ogadenska vojna), no na stranata na Etiopija ke zastanat SSSR, Istočna Germanija, Kuba, Severna Koreja i DR Jemen (DR Jemen podocna ke se pripoi kon Jemen), i blagodarenie na pročuenite kubanski i sovetski vojnici do 15-ti mart 1978 godina ke bide oslobodena celata teritorija na Etiopija.
Gragjanskata vojna vo Somalija protiv amerikanskite bazi i vlijanie trae so kratki prekini trae od 1977 godina do 1991 godina, koga buntovničkite sili na čelo so liderot na Obedinetiot Somaliski Kongres, podocna Somaliska Nacionalna Alijansa (SNA) i lider na klanot Habr Gidr – Generalot Mohamed Farah Aidid ke ja srušat vladata na M.S. Bare.
Vo tekot na 1995 godina amerikanskite vojnici i trupi na OON se povlekuvaat od zemjata, poradi golemite gubitoci što im gi nanesuvaat pripadnicite na Aidid.

Generalot M.F. Aidid bil voen general vo Somaliskata armija obrazuvan od sovetite, čij nadležnosti bile razuznavanjeto i diplomatijata. Po završetokot na Somaliskata gragjanska vojna koja traela od 1986 do 1992 godina, Aidid stanal vlijatelen lider vo Mogadišu, a potoa i vo Somalija – koristejki go gladot na lugjeto kako strategija za respekt i strav pritoa zaplenuvajki ja humanitarnata pomoš što pristigala od OON i SAD do somaliskiot narod.
Poradi taa pričina SAD i OON sprovele voena misija “Vrakjanje na nadežta” (Restor Hope), čija glavna cel bila da se spreči zaplenuvanjeto na humanitarnata pomoš od Aididovite sledbenici, za hranata da stigne do somaliskiot gladen narod kako kraen korisnik. Kako odgovor za misijata što ja sproveduvale OON i SAD, Aidid naredil napad na pakistanskite mirovni sili pod zakrila na OON pri sto zaginale 24 vojnici.

Za vozvrat na ova SAD raspišale nagrada vo iznos od 25.000 dolari za negovo kidnapiranje ili priveduvanje, kako bi go sudele za voeni zlostorstva, no kako poddrška sepak amerikanskiot pretsedatel Bil Klinton gi ispratil elitnite voeni ednici Delta Force i The Rangers vo Mogadišu za da privedat nekolku visoki oficeri na Aididovata milicija.
Operacijata Bitkata za Mogadisu vo 1993 godina i ne dala nekoj visok rezulat za da se osuetat dejanijata na Aidid i negovite privrzanici, a bidejki silite na Obedinetite nacii i SAD nemožele da se spravat so Aidid i negoviot klan odlučile vo 1995 godina da se povlecat od zemjata.

Kratko vreme potoa Mohamed Farah Aidid se proglasil za pretsedatel na Somalija, no niedna zemja ne go priznala, duri bilo i sporno pretstavuvanjeto na Somalija vo OON.
Aidid i negovata milicija na 24-ti juli 1996 godina izvele opšta akcija za razbivanje na nekoi sprotivstaveni klanovi koi bile negovi poranešni soborci (Ali Mahdi Muhammad i Osman Ali Atto) so cel za nadmokj na nekoi teritorii, a pritoa vo tie konflikti bil ranet i pretrpel srcev udar.
Od povredite nabrzo počinal vo avgust 1996 godina.

Filmot Padot na Crniot Jastreb (Black Hawk Down) e amerikaska drama koja e snimena vo 2001 godina, po povod amerikanskoto nastojuvanje da se oslabne ili neutralizira rezimot na Aidid, i pritoa kako scenario e koristena operacijata na amerikanskata vojska – Bitkata za Mogadišu 1993.
Vo taa akcija ke bidat srušeni dva amerikanski jurišni helikopteri od tipot UH-60 (Black Hawk – Crn Jastreb) koišto ke prevezuvaat vojnici za poddrska i izvlekuvanje na specijalnite edinici, što se rasporedeni da gi kidnapiraat nekolkute poručnici na Aididovata milicija (teritorijalni gerilci).

Imeno vo taa akcija učestvuvaat 17 helikopteri so specijalnite edinici i na početokot se se odviva spored planot, no potoa rabotite se vlošuvaat poradi golemiot otpor, kako na borcite, taka i na mesnoto naselenie. Sledi edna klasična urbana bitka vo koja ke bidat ubieni 18 vojnici na amerikanskata armija, a 70 ke bidat raneti. Na drugata strana ne se znae brojkata na ubieni, bidejki amerikancite tvrdat deka stanuva zbor za okolu 1.500 do 2.000 lica, a Aidid priznal samo 315.
Inaku operacijata bitkata za Mogadišu 1993 traela 15 časa, a eden amerikanski vojnik bil zaroben od silite na Aidid. Toj bil razmenet za nekolkute oficeri koi gi zarobile amerikancite vo akcijata, i istiot po osloboduvanjeto tvrdel deka go videl M.F. Aidid koga nekoja novinarska ekipa došla da go snimi deka e živ i zaroben.

* Somalija e etnički homogena zemja, bidejki duri 85 % od naselenieto se etnički somalijci, koi se podeleni na mnogu klanovi, sprotivstaveni okolu slabite prirodni resursi na zemjata.
Celoto naselenie e so muslimanska veroispovest, a pokraj somaliskiot, se koristat: arapskiot, angliskiot i italijanskiot jazik. Službena valuta e somaliskiot šiling, no najmnogu se koristi amerikanskiot dolar, bidejki vo Somalija nema Narodna banka što ke ja štiti nacionalnata valuta.

loading...