Search
петок 10 април 2020
  • :
  • :

TEXEPAHCKA CAГА

Македонија

Заболени
663
Мртви
30
Излечени
37
Активни
596
Last updated: 10/04/2020 - 08:29 (+02:00)

Teheranskata saga

Iran e država vo jugozapadna Azija koja na zapad se graniči so Irak i Turcija, na sever so Ermenija, Azerbejdžan i Turkmenistan, a na istok so Avganistan i Pakistan. Na sever izleguva na Kaspiskoto ezero, a na jug na Persiskiot i Omanskiot zaliv i pomal del na Indiskiot okean.
Državata zafakja površina od 1.648.000 km2 propratena so česti seizmički aktivnosti, vo koja najgolemiot del e planinski masiv, a pomal del pustinski visoramnini. Vo Iran vladee sušna i polusušna klima.

Vo Iran živeat pripadnici na okolu 100 različni etnički grupi so dve potekla indoevropsko i turkofonsko.
Najgolemi etnički grupi se: Persijci 51 %, Azeri 24 %, Kurdi 7 %, Arapi 3 % i drugi.
Iranskata ekonomija pretežno se temeli na proizvodstvo na nafta i e četvrti proizvoditel vo Svetot i delumno so zemjodelie. Iran raspolaga i so golemi zalihi na zemen gas (metan).

Od 1970 godina Iran ima graničen spor so Obedinetite Arapski Emirati poradi ostrovite Tonb-e Bozorg i Tonb-e Kučak.
Po nekolkumesečnite demonstracii protiv kralskiot režim, M.R. Pahlavi go napušta Iran na 16-ti januari 1979 godina, a na 1-vi fevruari istata godina imamot R.M. Homeini se vratil vo zemjata po 15 godišen progon. Vo taa situacija oruženite sili na Iran proglasile neutralnost, so što se sozdale uslovi imamot Homeini da proglasi kraj na monarhijata i vospostavi preodna vlada. Na krajot od 1979 godina e organiziran referendum i e vospostavena Islamska republika so vrhoven duhoven lider.

Koristejki gi slabostite na vooruženite sili pod noviot opštestveno-politički sistem, Irak voeno go napagja Iran. Službenata politika na SAD so cel za izolacija na IR Iran vo site sferi, so svoite sojuznici go poddržuva režimot na S. Husein so oružje i logistička navigacija, koj za mnogu kratok period gi osvoil naftenite polinja vo provincijata Huzestan.
Sledi 10 godišna vojna, pri što na 15-ti avgust 1990 godina S. Husein se soglasil za dogovorot od Alžir vo 1975 godina i demarkacija spored postoečkiot dogovor.
Vo tekot na zalivskata vojna vo 1991 godina Iran ostanal neutralen, so što samo mu dozvolil na Irak prelet na negovite vozduhoplovi i nivno bezbedno prizemjuvanje.

Iranskata nuklearna programa stana predmet na golemi raspravii pomegju IR Iran i zapadnite zemji. Pričina beše golemata razlika vo političkite pogledi na programot pomegju IR Iran i zapadnite zemji (vo suština Izrael i SAD). Iranskata javnost gleda na nuklearnata programa kako na način za voveduvanje na raznolikost vo iranskite izvori na energija, so što bi se zasilila i iranskata megjunarodna uloga. Site vo IR Iran se obedineti okolu toa deka IR Iran mora da razvie sopstvena nuklearna industrija, zatoa što deluva frustrirački kako Indija i Pakistan može da imaat svoi nuklearni postrojki.

Istražuvačkiot nuklearen reaktor so teška voda vo gradot Araku so mokjnost od 40 mW, e izraboten od iranskite stručnjaci i e pušten vo pogon. So izgradbata na ovoj reaktor so teška voda so otvora patot za izgradba na novi elektrani so teška voda vo ovaa zemja, so što IR Iran se vbroi vo 9-te svetski zemji koi ja poseduvaat tehnologijata za proizvodstvo na teška voda. Inaku IR Iran go ratificiraše dogovorot za neširenje na nuklearnoto oružje vo 1970 godina, sprema koj e dolžen da ne proizveduva i da ne nabavuva nuklearno oružje.

Armijata na IR Iran pred nekolku dena ja objavi i vesta deka negovata PVO komanda vo bazata Khatam al-Anbiya, e opremena so radari od sopstveno proizvodstvo koi možat da gi detektiraat bespilotnite letala, a sistemot na funkcioniranje na radarot go pojasnija kako radar so pogolem broj na frekfencii i branovi dolžini.
IR Iran ima golema sorabotka so Ruskite i Kineskite stručnjaci, koi mu pomagaat vo digitalizacijata na voenata programa.

IR Iran ostvari i voshituvački rezultati vo industriskite granki, kako: proizvodstvoto na čelik, avtomobilskata industrija, izgradbata na rafinerii, bušenjeto na dlabinski naftni i gasni bušotini, izgradbata na hidrocentrali i elektrani, proizvodstvo na delovi za avioni, aeronautičkata industrija i proizvodstvoto na sateliti.

Mora da se spomene, deka Iranskata kultura dolgo vreme bila dominantna kultura na prostorot na Bliskiot istok i središteto na Azija, a persiskiot jazik e smetan za jazik na intelektualcite. Skoro site filozovski naučni i kniževni dela vo islamskite carstva se pišuvani na Pahlavi, a potoa se prevedeni i na arapski jazik.
Iranskata kultura ja karakteriziraat mnogu običai i tradicii vo islamski i šiitski oblik, kako: jazikot, bogatata mitologija, umetnost, poezijata, kako i kurdskata, azerskata i drugite kniževnosti.
Mnogu bitna karakteristika e i persiskata učtivost, koja nalaga počituvanje na postarite i ženite, upotrebata na pristoen jazik za komunikacija i golemata gostoprimlivost sprema strancite.

Фотографија на Gavrilo A. Miloshevski.

loading...