Search
петок 20 септември 2019
  • :
  • :

ПОЛИТИЧКИТЕ СПЕЦИФИЧНОСТИ НА ЕДНА АФРИКАНСКА ЗЕМЈА, КОНГО

DRŽAVNITE RAKOVODSTVA NA DR KONGO SO NIVNITE SPECIFIČNOSTI

Na teritorijata na denešnata Demokratska Republika Kongo pred doagjanjeto na evropejcite postoele poveke kralstva. Najznačajno megju niv bilo kralstvoto Kongo, koe bilo osnovano vo 14-tiot vek i bilo edno od najgolemite vo Afrika. Potoa sledelo naseluvanjeto na Kongo od Portugalcite, koi bile prvi Evropjani koi stapnale na taa teritorija. Odnosite pomegju Portugalcite i domicilnoto naselenie bile neprijatelski.

Kralstvoto Kongo e značitelno oslabeno so gragjanskata vojna pri krajot na 17-tiot vek. Na celiot region zavladeale evropskite kradci i lovcite na robovi. Posle izvesen period na Portugalcite im se pridružil Angličanite i Holangjanite. Angličanecot Henri Morton Stenli bil prv Evropeec koj go istražuval Kongo, so namera eden den Kongo da stane del od Britanskata kolonijalna imperija, no Britanskata vlada ne pokažala interes za taa ideja.

Leopold II-ri, kral na Belgija (vladeel od 1865 do 1909 godina)

Belgiskiot kral Leopold II-ri bil fasciniran od kolonijalnite osvojuvanja, pa taka kralot so lična ambicija na Berlinskata konferencija za Kongo vo 1885 godina, uspeal za Kongo da dobie status na negov privaten imot (što vo istorijata na kolonijalizmot e edinstven slučaj). Site žiteli bile smetani za privaten posed, pa zatoa mesnoto naselenie bilo surovo izmačuvano i eksplotirano za plantažno odgleduvanje na kaučukot. Agentite na kralskite kompanii masovno go ubivale i sakatele mesnoto naselenie, so cel za pogolema produktivnost.

Poradi megjunarodniot pritisok vrz kralot Leopold II-ri, toj vo 1908 godina donel odluka so koja Kongo go pretvoril vo regularna kolonija na Belgija, a so toa se podobrile i uslovite za život na mesnoto naselenie. Imeto na Kongo pod vlasta na Leopold II-ri bilo Nezavisna država Kongo, a po 1908 godina go menuvaat nazivot vo Belgisko Kongo. Potoa sledi urbanizacija i opismenuvanje na naselenieto od Belgiskata vlast, so gradenje na učilišta, bonici, patišta, prugi i rudnici.

So pojavata na dviženjeto za nezavisnost na Kongo, vo glavniot grad Leopoldvil (denešna Kinšasa) izbivaat golemi neredi so mnogu žrtvi. Pod megjunaroden pritisok vo tekot na januari 1960 godina, Belgiskata vlast se povlekuva od Kongo i pozadi sebe ostava haotična situacija.

Patris Lumumba, prv premier na DR Kongo (vladeel od 24 juni 1960 do 14 septemvri 1960 godina)

Vo juni 1960 doagja do formiranje na Demokratskata Republika Kongo, a prv pretsedatel na vladata stanuva liderot na dviženjeto za nezavisnost – Patris Lumumba. Toj ja vršel ova funkcija samo 67 dena, bidejki šefot na generalštabot na armijata Mobutu Sese Seko (što Lumumba lično go postavil), izvršuva državen udar so pomoš od rakovodstvata na Belgija i SAD. Patris Lumumba imal samo 35 godini koga doagja na ovaa funkcija, a vo istorijata na Afrikanskiot kontinent se smeta kako “eden od najgolemite sinovi na Afrika”, bidejki govorot što go održal na 30 juni 1960 godina dodeka ceremonijalno se prograsuvala nezavisnosta na DR Kongo najostro go osudil kolonijalizmot.

Po apsenjeto toj e isporačan na negoviot secesionistički protivnik od Katanga – Mojse Čombe, čii vojnici go likvidiraat vo prisustvo na četiri belgiski oficeri, pod okolnosti koi se duri neodamna se razjasneti. Imeno nekolku dena po ubistvoto, belgijcite go otkopale teloto na Patris Lumuba i so motorna pila go rasekle na parcinja, a delovite gi frlile vo bazen so sulfurna kiselina vo bliskata fabrika. Eden belgiski oficer koj bil svedok i izvršitel na toj čin, na edna belgiska televizija gi raskažal ovie detail i gi pokažal dvata zaba od Patris Lumumba koi gi zadržal za spomen, pritoa davajki ja i slednava izjava: Napravivme raboti koi i životinja ne bi gi napravila”.

Mobutu Sese Seko, lider na DR Kongo / Zair (vladeel od 1960 do 1997 godina)

Otkako Mobutu Sese Seko ja prevzema vlasta vo DR Kongo, započnuva edna od najdolgite i najrepresivnite etapi na postkolonijalno vladeenje vo istorijata na ovaa zemja, koja ke trae 32 godini. Negovata diktatura glavno e obeležena so ubistva, korupcija i zloupotrebi na državnite funkcii od strana na razni ličnosti, koi vo negovo vreme ke bidat premieri, ministri, direktori, rakovoditeli itn. Negovoto bezgrižno vladeenje ke bide prekinato duri vo 1994 godina, so doagjanjeto na golem broj begalci od Ruanda i Burundi.
Na istočnata granica od Zair negoviot protivnik Loren Kabila so privrzanicite pravi baza, i so poddrška od vladite na Ruanda i Uganda vo 1997 godina go ruši rezimot na veke stariot i bolen Mobutu. Mobutu Sese Seko nabrzo prebegnuva i umira vo egzil.

Inaku Mobutu e sin na gotvačka, a roden e pod imeto Žozef Dezire, no potoa go promenuva svoeto ime vo: Mobutu Sese Seko Kuku Ngbendu wa Za Banga (semokjen voin koj odi od osvojuvanje vo osvojuvanje, ostavajki ogan zad sebe). Najmnogu sakal da go narekuvaat “Leopard”. Pokraj svoeto ime go menuva i nazivot na državata vo 1971 godina, od DR Kongo vo Zair, kako i nacionalnata valuta, rekite i gradovite vo sklop na kampanjata za “zairizacija” i “avtentičnost”, vo koja veruval deka ke mu obezbedi mesto za najgolem državnik vo istorijata. Ne postoi opoziciski političar, koj ostanal imun na negoviot dolarski potkup. Preku 9.000 lica bile ministri vo negovite vladi, a site tie svoite pozicii gi napuštile so ogromno bogatstvo (nieden minister ne go vratil službeniot avtomobil koj go dolžel, a stanuva zbor za luksuzni Mercedesi i Renoa, vo vkupen iznos od 250 milioni amerikanski dolari).
Toj im veruval samo na pripadnicite na svoeto malo borbeno pleme, čii pripadnici vo Kongo važat za glupi lugje.

Golemata poddrška od Zapadot vo tekot na Studenata vojna go održala na vlast, a pretsedatelot na SAD – Regan go okvalifikuval kako lider so “glas na razumot i dobrata volja”. Vo tekot na negovoto vladeenje zemjata ja dovel do bankrot i haos, pa poradi toa ke ostane zapametena negovata izjava vo početokot na 90-tite godini pred edno televizisko obrakjanje: “Samo kradete, ama nemojte da zemate premnogu”. Mobutu mnogu sakal da troši državni pari, pa taka vo tekot na negovoto vladeenje kupil kukji i stanovi niz site mondenski odmorališta, no i vo prestolninite na evropskite državi (ne prašuval za cena). Često gi rentiral konkordite na Er Frans, za da odi na šoping vo Pariz ili na zabava vo Diznilend.
Po negovoto zaminuvanje se veruvalo deka imal golem iznos na sredstva sokrieno vo Švajcarskite banki, no se pokažalo deka stanuva zbor za neznačitelen iznos, bidejki golemi sredstva odvojuval za lojajnosta na negovite sorabotnici i oponenti.

Rušenjeto na režimot na Mobutu započnal so prvata Kongoanska vojna, koga vo oktomvri 1996 godina mu naredil na guvernerot od provincijata Južen Kiv da gi protera zairskite Tutsi od teritorijata na Zair. Za nivna zaštita vladata na Ruanda vlegla vo vojna so Zair, na što i se pridružila i Uganda. Kratko potoa se rasturil celiot režimski sistem na Mobutu, a vo negova žaštita se spomnuva deka učestvuvala edna grupa sostavena od okolu 300 bosanski srbi i francuski platenici pod vodstvo na polkovnikot Jugo Dominik (poznata faca od kaj Vasko Eftov vo emisii – inaku odgovoren za masakar na nad dve iljadi zairski civili). Nabrgu i tie izbegale od Zair so brod, a kako posledna šansa Mobutu ja angažiral južnoafrikanskata kompanija Executive Outcomes – čii pripadnici imale dobra ruputacija na Afrikanskiot kontinent, no povikot stignal prekasno.
Maršalot Mobutu imal 17 deca i CIA pogrešno mislela deka toj ima SIDA, bidejki počinal od rak na prostatata vo Maroko septemvri 1997 godina, samo nekolku meseci otkako prebegnal od Zair.

Loren Kabila, pretsedatel na DR Kongo (vladeel od 1997 do 2001 godina)

So doagjanjeto na vlast na Loren se vrakja i stariot naziv na državata, osdnosno Demokratska Republika Kongo. Vo tekot na 1998 godina povtorno započnala vojna i traela do 2002 godina, a poradi vmešuvanje na sosedite se narekuva i Afrikanska svetska vojna koja ke odnese okolu 4 milioni životi. Loren Kabila zaginuva vo atentat vo januari 2001 godina, a nego go nasleduva negoviot sin Žozef Kabila.

Loren Kabila četiri decenii živeel i komanduval na negovata čudna vojska, sostavena od: marksisti, lopovi i uplašeni zairski Tutsi. Nego Ernesto Čegevara go opišal kako nečesen čovek koj nikogaš ne se pojavil na nekoj front i zavisnik od ženi i alkohol. Na teritorijata koja bila pod negovo vladeenje ja osnoval Maoističkata Narodna Republika Heva Bora, a glavni dejnosti bile šverc na slonova koska i zlato.
Tuka držel vo založništvo civili, gi pečel zatvorenicite na ražen, siluval i se bavel so vešterstvo. Na baranje na Mubutu ova nepriznata “država” i vojska ja uništile amerikanskite i belgiskite specijalci.

Na 20 maj 1997 godina Loren poddržan od vojskite na Ruanda i Uganda vlegol vo Kinšasa, i sebesi se proglasil za premier. Vo rekorden rok otkako ja prevzel vlast gi ukinal site politički partii i se opkruzil samo so negovite privrzanici, a namesto gradenjeto na konsenzus koj prethodno go proklamiral, zavel pogolema diktatura i od Mobutu (go narekuvaat i vtor Mobutu).
Nabrzo negovite poddržuvači Ruanda, Uganda i Burundi se svrtele protiv nego so što na 2-ri avgust 1998 započnala vtorata Kongoanska vojna, no sega na negova strana zastanale Namibija, Angola i Zimbabve i poradi vakvata kompleksna situacija vo koja se vmešale poveketo sosedi na DR Kongo, taa se narekuva: “Prva gragjanska afrikanska Svetska vojna”.

Loren e ubien od negoviot telohranitel na 16-ti septemvri 2001 godina, a potoa blizok rodnina na Loren go likvidiral telohranitelot. Nema relevanten izvor za toa kako se odvivalo negovoto ubistvo i toa dali toj e odnesen na lekuvanje vo Zimbabve ili počinal na samoto mesto, no se znae deka posmrtnite ostanki se naogjaat vo DR Kongo.

Žosef Kabila, pretsedatel na DR Kongo (vladee od 2001 godina)

Aktuelniot pretsedatel na DR Kongo se pokaža kako odgovoren lider na zemjata, bidejki napravil dogovori so site sosedi za mir, i seušte raboti za stabiliziranje na siromašnata i voeno uništena država. Toj ja prevzel vlasta po smrtta na svojot tatko na 29 godini, a vo 2000 godina stanal načalnik na generalštabot po završuvanjeto na voenata akademija vo NR Kina.
Ima mnogu kontradiktornosti okolu toa dali Loren e negov biološki tatko ili edno od posvoenite deca.

Toj porasnal i živeel vo Tanzanija i poradi toa ne gi znae odredeni plemenski jazici koi se koristat na teritorijata na zemjata. Negovata pretsedatelska garda broi okolu 15.000 členovi i tie se rasporedeni po klučnite mesta vo državata, a platite im se mnogu povisoki otkolku na regularnite armiski oficeri.
Prašanjeto za dobivanje na državjanstvo, demokratizacija i sproveduvanje na regularni izbori bea del od negovata kampanja, bidejki često se slučuvaše vo zemjata na izbori da glasaat i državjani od sosednite državi preminuvajki gi so čamci ezerata: Albert, Edvard, Kivu, Tanganjika i Mveru.
Ovoj glasački problem skoro se reši so elektronski čitač na otisok od prst.

* Ruanda kako država e mnogu nepopularna vo ovaa zejma, bidejki vo tekot na 90-tite godini kontrolirala 1/3 od teritorijata na DR Kongo. Pod megjunaroden pritisok regularnite regruti od Ruanda morale da se povlečat od zemjata, no pozadi sebe ostavile sojuznički dobro naoruženi gerilski vojski koi sekoja godina i isplakjale na Ruanda po okolu 300 milioni amerikanski dolari so prodažba na kobalt, bakar i zlato od nelegalnata ekploatacija na teritorijata.

Ostanuva ušte da se rasčistat aktuelnite kontroverzi (dilemi) okolu rudnikot Šinkolobve vo pokrainata Katanga koj besplatno se eksplotira i do denes, a pritoa se iznesuvaat ogromni količini na koltan i uran.

loading...